Statut

Na podlagi 9. člena Zakona o društvih (Ur.list RS,št. 61/2006) je občni zbor na svoji seji, dne 9.3.2007, sprejel naslednji

STATUT
SRBSKEGA KULTURNEGA DRUŠTVA NOVO MESTO

I. TEMELJNE DOLOČBE

1. člen
(ime in sedež društva)

Ime društva je: Srbsko kulturno društvo Novo mesto, (v nadaljnjem besedilu društvo).

Sedež društva je v Novem mestu.

2. člen
(pomen društva in področje delovanja)

Društvo je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje fizičnih oseb , ki se prizadevajo za razvijanje kulturne, izobraževalne in druge dejavnosti pripadnikov srbske etnične skupnosti v Sloveniji ter medkulturno razumevanje, vzajemno spoštovanj, sodelovanje in sožitje med različnimi etničnimi skupnostmi in večinskim prebivalstvom.

Društvo je pravna oseba zasebnega prava.

Zaradi uresničevanja svojega poslanstva se društvo vključi v Zvezo srbskih društev Slovenije.

3. člen
(pečat društva)

Pečat društva je okrogle oblike, premera 34 mm, v zunanjem okviru je napisano Srbsko kulturno društvo na spodnjem robu in Srpsko kulturno društvo na zgornjem robu, v sredini Novo mesto.

4. člen
(javnost delovanja)

Delovanje in poslovanje društva je javno.

Društvo obvešča javnost o svojem delu z dajanjem rednih, pravočasnih, popolnih in resničnih informacij o vprašanjih s svojega delovnega področja. Javnost dela društva se zagotavlja tudi prek javnih občil in preko informacijskega sistema društva ter na druge načine informira predstavnike javnih občil o delu društva.

Društvo o svojem delu obvešča člane zlasti:
- z objavljanjem vabil in sklepov organov društva na oglasni deski v društvenih prostorih,
- s tem, da so zapisniki in poročila vseh organov društva na vpogled članom društva.

Za zagotavljanje javnosti dela in dajanje točnih informacij o delu društva je odgovoren predsednik društva.

5. člen
(nastopanje v pravnem prometu)

Društvo nastopa v pravnem prometu s tretjimi osebami v svojem imenu in za svoj račun v obsegu svoje dejavnosti v skladu s tem statutom ter odgovarja z razpoložljivimi sredstvi.

Pri nastopanju v pravnem prometu društvo zastopa in predstavlja predsednik društva, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik ali druga oseba, ki jo predsednik pisno pooblasti za opravljanje določenih nalog.

II: NAMEN, CILJI IN NALOGE DRUŠTVA

6. člen
(namen društva)

Namen društva je ohranjanje nacionalne in kulturne identitete pripadnikov srbske etnične skupnosti v Sloveniji in ter medkulturno razumevanje, vzajemno spoštovanje, sodelovanje in sožitje med različnimi etničnimi skupnostmi in večinskim prebivalstvom.

7. člen
(cilji društva)

Društvo namerava svoj namen, zaradi katerega je bilo ustanovljeno, uresničevati z doseganjem naslednjih ciljev:
1. spodbujanje kulturne dejavnosti v materinem jeziku ( folklorne, pevske in glasbene skupine, literarna dejavnost),
2. učenje srbskega jezika,
3. izdaja informativnega glasila in publikacij,
4. javne prireditve,
5. mednarodno sodelovanje,
6. predavanja in seminarji, javne tribune.

8. člen
(naloge društva)

Društvo bo svoj namen izpolnjevalo in cilje dosegalo z izvajanjem naslednjih nalog:
1. kulturna dejavnost
2. izobraževalna dejavnost
3. informativna dejavnost
4. izdajateljska in založniška dejavnost
5. sodelovanje s sorodnimi organizacijami v Sloveniji in tujini

III: ČLANSTVO

9. člen
(člani društva)

Član društva lahko postane vsaka polnoletna oseba, ki sprejema statut društva, se ravna po njem in deluje v društvu. Po enakih pravilih se lahko v društvo včlani tudi tujec in mladoletne osebe ob soglasju staršev. Pristopno izjavo člani predložijo izvršnemu odboru.

Članstvo v društvu je prostovoljno.

10. člen
(vrste članov)

Društvo ima redne in častne člane.

Redni član je vsakdo, ki se včlani v društvo in podpiše pristopno izjavo, s katero se zaveže, da bo deloval v skladu s statutom društva in varoval vse podatke, katerih posredovanje bi lahko na kakršenkoli način škodovalo interesom društva ali posameznemu članu društva ali osebi, ki je pri društvu iskala pomoč.

Za častnega člana društva se lahko imenuje osebo, ki je s svojim delovanjem naredila društvu usluge neprecenljive vrednosti ali je s svojim delom nesebično prispevala k doseganju enakih ciljev, kot jih ima društvo. Častno članstvo v društvu je najvišje priznanje, ki ga lahko podeli društvo. Naziv častnega člana podeli občni zbor na predlog izvršnega odbora.

11. člen
(pravice in dolžnosti rednih članov)

1. Pravice rednih članov društva so:
- da volijo in so voljeni v organe društva,
- da sodelujejo pri delu organov društva,
- da z dajanjem predlogov in pobud organom društva aktivno sodelujejo pri izpolnjevanju namena, ciljev in nalog društva,
- da dajejo predloge za delo in razvoj društva,
- da so obveščeni o delu društva in njegovih organov,
- da predlagajo in sprejemajo nagrade in priznanja društva.

2. Dolžnosti rednih članov so:
- da spoštujejo statut društva ter odločitve organov društva,
- da z osebnim prizadevanjem in vzorom pripomorejo k uresničevanju namena, ciljev in nalog društva,
- da skrbijo za vse premičnine in nepremičnine, s katerimi razpolaga društvo,
- da si prizadevajo za pridobitev finančnih in materialnih sredstev za delo društva,
- da redno plačujejo članarino,
- da ohranjajo, varujejo in dvigajo ugled društva.

12. člen
(prenehanje članstva)

Članstvo v društvu preneha:
- z izstopom,
- z izključitvijo,
- z izbrisom iz evidence članov društva zaradi neplačevanja članarine več kot eno leto,
- s smrtjo,
- s prenehanjem društva.

Član lahko iz društva prostovoljno izstopi. O izstopu poda pisno ali ustno izjavo. O ustni izjavi se naredi uradni zaznamek Pred izstopom mora izpolniti oz. poravnati dotlej sprejete obveznosti ter vrniti društvu morebitna gradiva ali druge predmete, ki mu jih je društvo zaupalo v zvezi z izvajanjem dejavnosti društva.

Izključitev člana je možna:
- če huje krši določila statuta oziroma deluje v nasprotju s statutom društva,
- če zavestno ravna proti interesom društva, oziroma ne izpolnjuje prevzetih nalog v skladu z akti in odločitvami društva,
- če povzroči večjo materialno ali moralno škodo društvu.

O izključitvi odloča častno razsodišče na predlog izvršnega odbora. Pobudo za izključitev člana lahko poda vsak redni član. Zoper odločitev častnega razsodišča ima član pravico do pritožbe v roku 15 dni po vročitvi odločitve častnega razsodišča. O pritožbi odloča obnčni zbor na prvi naslednji seji.

Iz evidence se izbriše član, ki več kot leto dni ne poravna članarine, kljub temu, da je bil o tem opozorjen. O črtanju člana iz evidence odloči izvršni odbor, ki o izbrisu obvesti člana. Zoper odločitev izvršnega odbora ima član pravico do pritožbe v roku 15 dni po vročenem obvestilu. O pritožbi odloča občni zbor na prvi naslednji seji.

IV. UPRAVLJANJE IN POSLOVANJE

13.člen
(organi društva)

Organi društva so:
- občni zbor
- izvršni odbor
- nadzorni odbor
- častno razsodišče.

Po potrebi lahko občni zbor imenuje tudi druge organe, izvršni odbor pa delovna telesa in komisije za izvajanje nalog.

OBČNI ZBOR

14. člen
(sestava)

Občni zbor je najvišji organi društva in ga sestavljajo vsi člani društva. Občnega zbora se lahko udeležijo tudi drugi povabljeni, vendar so brez pravice do glasovanja.

15. člen
(seje)

Občni zbor se lahko sestane na redni ali izredni seji.

Redni občni zbor je vsako leto. O sklicu in dnevnem redu odloča izvršni odbor. Občni zbor skliče predsednik izvršnega odbora. Člani in drugi povabljeni morajo vabila za sklic občnega zbora s predlogom dnevnega reda in gradivi prejeti najmanj 15 dni pred sejo. Redni člani imajo pravico po prejemu vabila sklicatelju podati tudi dodaten ali spremenjen predlog dnevnega reda.

Nova ali spremenjena točka dnevnega reda se na občnem zboru obravnava, če:
- je izvršni odbor od predlagatelja prejel tudi gradivo in predlog sklepa,
- če je izvršni odbor prejel predlog in gradivo toliko zgodaj, da je lahko posredoval predlog in gradivo rednim članom in drugim povabljenim vsaj 8 dni pred sej občnega zbora,
- če je občni zbor glasoval za spremenjeni predlog dnevnega reda.

V času med rednima občnima zboroma se lahko skliče izredni občni zbor. Izredni občni zbor skliče predsednik izvršnega odbora in sicer na predlog organa društva, če gre za tehten razlog za sklic ali če sklic zahteva več kot tretjina članov. Občni zbor je treba sklicati v roku enega meseca po dani zahtevi za sklic. Če predsednik izvršnega odbora ne skliče izrednega občnega zbora, jo lahko skliče pobudnik za sklic. Izredni občni zbor se lahko skliče v krajšem roku kot je predviden za reden sklic občnega zbora, vendar ne manj kot 8 dni pred sejo. Na izrednem občnem zboru se sklepa samo o zadevah, zaradi katerih je bil sklican.

Vsak redni ali častni član društva ima pravico izvršnemu odboru med rednima občnima zboroma dajati pobude glede uvrstitve posameznih tem na dnevni red občnega zbora.

16. člen
(pristojnosti občnega zbora)

Občni zbor ima naslednje pristojnosti:
- sklepa o dnevnem redu zasedanja,
- sprejema statut in njegove spremembe,
- potrjuje program dela in finančni načrt društva,
- obravnava in potrjuje poročila o delu in finančnem poslovanju društva,
- obravnava in sprejema poročila o delovanju drugih organov društva,
- voli in razrešuje predsednika, člane izvršnega odbora, člane nadzornega odbora, člane častnega razsodišča,
- imenuje častne člane društva na predlog izvršnega odbora,
- odloča o podelitvi priznanj in nagrad na predlog izvršnega odbora,
- odloča o članarini in njeni višini,
- odloča o prenehanju društva in razdelitvi premoženja ter združitvi društva,
- dokončno odloča o pritožbah o izključitvi ali izbrisu člana iz društva,
- odloča o drugih pritožbah članov na zadnji stopnji.

Člane organov društva lahko občni zbor razreši, če delujejo v nasprotju s statutom ali določitvami organov, ali če je njihovo delovanje povzročilo ali pa bi lahko povzročilo večjo materialno škodo ali bi škodovalo ugledu društva. Obrazložen predlog za razrešitev lahko poda vsak redni član. Odgovornost člana organa, ki je predlagan za razrešitev, lahko na predlog občnega zbora ugotavlja častno razsodišče.

17. člen
(odločanje)

Vsak član ima v občnem zboru en glas. Občni zbor je sklepčen, če je na seji prisotnih več kot polovica članov društva. Če ob času, ko je občni zbor sklican, ni prisotnih dovolj članov, se seja lahko začne po preteku 30 minut, če je navzočih najmanj ena tretjina članov.

Za sprejem posameznega sklepa je potrebna večina glasov navzočih članov.

Glasovanje je javno, lahko pa tudi tajno, če tako odloči občni zbor.

18. člen (potek občnega zbora)

Za nemoteno delo občnega zbora se na začetku seje po ugotovitvi sklepčnosti izmed navzočih članov izvolijo naslednja delovna telesa:
- delovno predsedstvo, ki ima predsednika in dva člana,
- zapisnikarja,
- dva overovatelja zapisnika.

Sejo vodi predsednik delovnega predsedstva, do njegovega imenovanja pa predsednik društva.

Častni člani imajo pravico razpravljati o posamezni točki dnevnega reda, prav tako člani organov društva ter morebitni vabljeni gostje. Delovno predsedstvo lahko razpravo omeji, vendar ne manj kot na 5 minut. Po končani razpravi delovno predsedstvo oblikuje predlog sklepa in ga da na glasovanje. Delovno predsedstvo lahko določi tudi druga dogovorjena pravila za izvedbo občnega zbora.

O poteku občnega zbora se vodi zapisnik, ki ga piše zapisnikar, podpiše pa predsednik delovnega predsedstva občnega zbora in overovatelja zapisnika.

IZVRŠNI ODBOR

19. člen
(sestava izvršnega odbora)

Izvršni odbor je izvršilni organ občnega zbora in opravlja zadeve, ki jih določa ta statut ali mu jih naloži občni zbor ter vodi in usmerja delo društva. Za svoje delo je izvršni odbor odgovoren občnemu zboru.

Izvršni odbor ima 7 članov, od katerih je eden predsednik, eden podpredsednik, eden tajnik, eden blagajnik in 3 člani. Predsednika in člane izvršnega odbora izvoli občni zbor.

Predsednik izvršnega odbora je tudi predsednik društva.

Mandatna doba predsednika in članov izvršnega odbora je 4 leta z možnostjo ponovne izvolitve.

Če posameznemu članu izvršnega odbora iz kakršnegakoli razloga predčasno preneha mandat, izvršni odbor naprej do naslednjega občnega zbora deluje v skrčeni sestavi. V primeru, da število vseh članov izvršnega odbora pade pod pet, je potrebno sklicati izredno sejo občnega zbora. V primeru, da iz kakršnegakoli razloga predčasno preneha mandat predsedniku izvršnega odbora, do naslednjega rednega zasedanja občnega zbora izvršuje njegove funkcije podpredsednik.

Kandidate za predsednika in člane izvršnega odbora predlagajo redni člani izmed sebe.

20. člen
(pristojnosti izvršnega odbora)

Pristojnosti izvršnega odbora so:
- uresničuje program dela društva, izvaja sklepe občnega zbora in usmeritve strokovnega organa,
- sprejme letni program in finančni načet društva,
- sprejme letno vsebinsko in finančno poročilo o delovanju društva skliče občni zbor,
- pripravlja gradiva za občni zbor,
- voli podpredsednika, tajnika in blagajnika,
- evidentira vstop novih članov v društvo,
- določa naslov sedeža društva,
- občnemu zboru predlaga izključitev rednih članov, - ustanavlja delovna telesa, komisije, projektne skupine ter voli njihove člane,
- sprejema splošne akte društva,
- upravlja s premoženjem društva ter sprejema odločitve glede razpolaganja s premoženjem,
- na prvi stopnji obravnava in odloča o pritožbah članov,
- oblikuje predloge občnemu zboru za imenovanje častnih članov,
- oblikuje predlogu občnemu zboru za podelitev priznanj in nagrad,
- druge naloge, ki jih določa ta statut ali mu jih naloži občni zbor,
- naloge, ki pomenijo operativno in konstruktivno izvajanje namena, ciljev in nalog društva,

21. člen
(seje in odločanje)

Izvršni odbor se sestaja po potrebi, mora pa se sestati najmanj enkrat letno, da oceni in pregleda delo društva, pripravi poročilo o opravljenem delu ter pripravi predlog programa in finančnega načrta. Sejo izvršnega odbora skliče predsednik, v njegovi odsotnosti pa po njegovem pooblastilu podpredsednik. Predsednik skliče sejo po lastni presoji ali na pobudo najmanj treh (3) članov izvršnega odbora. Če predsednik v 14 dneh po prejemu pobude ne skliče seje, jo lahko skliče pobudnik. Vabila z dnevnim redom in gradivo morajo člani prejeti vsaj 8 dni pred zasedanjem izvršnega odbora.

Izvršni odbor je sklepčen, če je na seji prisotnih večina vseh članov izvršnega odbora. Sklep je veljavno sprejet, če zanj glasuje več kot polovica večina na seji navzočih članov.

Izvršni odbor lahko sprejme tudi poslovnik, s katerim podrobneje določi pravila svojega delovanja.

V primerih, ko lahko zaradi nesprejemanja pomembne odločitve nastane škoda za društvo ali, če se z izvedbo korespondenčne seje strinjajo vsi člani, se seja izvršnega odbora lahko opravi tudi korespondenčno, (po elektronskih medijih).

NADZORNI ODBOR

22. člen
(sestava nadzornega odbora)

Nadzorni odbor šteje 3 člane, ki jih izvoli občni zbor društva za dobo 4 let z možnostjo ponovne izvolitve.

Člani nadzornega odbora izmed sebe izvolijo predsednika nadzornega odbora.

Člani nadzornega odbora ne morejo biti istočasno člani drugih organov društva, člani vodstev političnih strank ali vodstev njihovih lokalnih organizacij.

23. člen
(seje in odločanje)

Sejo nadzornega odbora skliče predsednik nadzornega odbora po lastni presoji, vendar najmanj dvakrat letno.

Nadzorni odbor je sklepčen, če je prisotnih večina članov nadzornega odbora. Sklep je sprejet, če zanj glasuje dve tretjini članov nadzornega odbora.

O seji nadzornega odbora se vodi zapisnik.

Za svoje delo lahko nadzorni svet sprejme poslovnik.

24. člen
(pristojnosti nadzornega odbora)

Nadzorni odbor spremlja delo organov društva med dvema občnima zboroma in opravlja stalni nadzor nad delom in finančnim poslovanjem društva.

V okviru svojih pristojnosti nadzorni odbor nadzoruje:
- izvajanje statuta in aktov društva,
- izvajanje sklepov organov društva,
- finančno in materialno poslovanje društva,
- smotrnost uporabe društvenih sredstev,
- uresničevanje in varstvo pravic članov ter organov društva,
- izpolnjevanje dolžnosti članov ter organov društva,
- obveščanje članov o važnejših vprašanjih,
- uresničevanje pravic, dolžnosti in interesov članov društva.

Nadzorni odbor o svojem delu poroča izvršnemu odboru in skupščini. Za svoje delo je odgovoren skupščini.

ČASTNO RAZSODIŠČE

25. člen
(sestava častnega razsodišča)

Častno razsodišče šteje 3 člane, ki jih izvoli občni zbor za dobo 4 let z možnostjo ponovne izvolitve.

26. člen
(pristojnosti častnega razsodišča)

Častno razsodišče:
- deluje preventivno v smislu preprečevanja konfliktov in mirnega reševanja sporov med člani ter člani in organi društva,
- na pobudo izvršnega odbora, tajnika ali članov lahko daje svoja mnenja ali priporočila glede reševanja posameznih konfliktnih situacij,
- na predlog izvršnega odbora obravnava predloge za izključitev rednega člana društva, ugotavlja kršitve članov društva ali članov organov društva, in sicer kršitve določil statuta, delovanje v materialno ali moralno škodo društvu, nevestno izvrševanje sprejetih funkcij, neizvrševanje sklepov društva, ki kakorkoli škodujejo ugledu društva.

Častno razsodišče o svojem delu poroča izvršnemu odboru in občnemu zboru. Za svoje delo je odgovorno občnemu zboru.

27. člen
(seje in odločanje)

Častno razsodišče se sestaja po potrebi na podlagi pisnih zahtev članov ali organov društva in sprejema odločitve z večino glasov vseh članov.

Častno razsodišče lahko članu izreče:
- opomin,
- javni opomin,
- izključitev.

V drugih primerih odločanja častno razsodišče zgolj ugotavlja odgovornost člana organa društva ali poda svoje mnenje predlagatelju postopka.

Predlog za začetek postopka lahko poda predsednik, izvršni odbor ali nadzorni odbor. Pobudo za začetek postopka pa lahko poda upravičenim predlagateljem vsak član društva. Predlog za začetek postopka mora biti obrazložen.

Pritožbo zoper odločitev častnega razsodišča lahko vloži obravnavana oseba v roku 15 dni od prejema odločitve. O pritožbi zoper odločbo častnega razsodišča odloča občni zbor. Odločitev občnega zbora je dokončna.

Izvršni odbor sprejme pravilnik o postopku pred častnim razsodiščem.

PREDSEDNIK

28. člen
(funkcija in pristojnosti)

Predsednik društva, ki je hkrati tudi predsednik izvršnega odbora, zastopa in predstavlja društvo v pravnem prometu.

Predsednik društva je odgovoren za zakonitost delovanja društva in izvajanje sprejetih sklepov. Je odredbodajalec za izvrševanja finančnega načrta društva.

Za svoje delo je predsednik društva odgovoren izvršnemu odboru in občnemu zboru.

V primeru odsotnosti ali zadržanosti predsednika društva, društvo zastopa in predstavlja pooblaščeni podpredsednik. Ta izvršuje vse funkcije in pristojnosti, ki jih ima predsednik.

Za izvršitev določenih nalog ali pravnih dejanj društva, lahko predsednik pooblasti tudi drugo osebo, člana izvršnega odbora društva s pisnim pooblastilom.

Mandatna doba predsednika je 4 leta.

PODPREDSEDNIK

29. člen
(funkcija in pristojnosti)

Na predlog predsednika ga imenuje izvršni odbor.

V primeru odsotnosti ali zadržanosti predsednika društva, društvo zastopa in predstavlja podpredsednik. Ta izvršuje vse funkcije in pristojnosti, ki jih ima predsednik.

Mandatna doba podpredsednika je 4 leta.

TAJNIK

30. člen
(funkcija in pristojnosti)

Društvo ima tajnika, ki operativno usklajuje delo. Ureja organizacijske, pravu- upravne in administrativne zadeve, ter skrbi za obveščanje članov.

Tajnik opravlja naloge po sklepu občnega zbora, izvršnega odbora in po nalogu predsednika društva.

Tajnik je za svoje delo odgovoren izvršnemu odboru.

BLAGAJNIK

31. člen
(funkcija in pristojnosti)

Blagajnika izvoli izvršni odbor za dobo štirih let in je lahko ponovno izvoljen.

Blagajnik je za svoje delo odgovoren izvršnemu odboru, ki mu redno poroča o finančnem poslovanju in občnemu zboru, kjer poroča vsaj enkrat letno.

V: FINANCIRANJE DRUŠTVA

32. člen
(viri financiranja)

Viri financiranja društva so:
- članarina,
- darila in volila,
- proračunska in druga javna sredstva,
- iz naslova materialnih pravic in zakonsko dovoljene pridobitne dejavnosti,
- s sponzorstvom in donacijami,
- iz drugih virov.

Finančna sredstva se zbirajo na transakcijskem računu društva pri banki, ki ima za poslovanje dovoljenje Banke Slovenije. Vsaka delitev premoženja društva med člane in nečlane društva je nična.

33. člen
(premoženje društva)

Premoženje društva sestavljajo vse premičnine, ki so last društva in so kot take vpisane v inventarno knjigo in vse nepremičnine, ki so vpisane v zemljiško knjigo.

S premoženjem in finančnimi sredstvi upravlja izvršni odbor društva v skladu s finančnim načrtom in programom dela društva.

34. člen
(finančno poslovanje)

Poslovanje s finančnimi sredstvi, sprejemanje poročil in zaključnega računa ter finančna vprašanja, ki se nanašajo na materialna sredstva društva urejajo veljavni predpisi o računovodstvu in ta statut.

Društvo mora finančno dokumentacijo za planiranje, finančno poslovanje in letno poročilo sestavljati tako, da so jasno razvidni prihodki po posameznih namenih in odhodki za redno poslovanje, za izvajanje posameznih programov, za storitve in za naložbe. Podatki se izkazujejo v skladu z računovodskimi standardi za društva in veljavnimi predpisi o računovodstvu.

Letno poročilo o poslovanju društva mora društvo predložiti organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in objavljanje podatkov v skladu z veljavnimi predpisi o računovodstvu.

Pravnim in fizičnim osebam, ki namenjajo sredstva društvu, o porabi teh sredstev društvo poroča v rokih, kot jih ti določijo.

35. člen
(poraba sredstev)

Društvo v okviru svojega finančnega stanja in možnosti sorazmerno zagotavlja sredstva za izvajanje programov dela. Konkretneje to določa s svojim letnim programom in s sklepi pristojnih organov društva.

Društvo posluje preko transakcijskega računa v skladu z veljavnimi predpisi o računovodstvu.

Društvo je dolžno namensko, varčno in preudarno gospodariti s svojim premoženjem in sredstvi v skladu z zakoni, drugimi predpisi, pogodbami in letnimi vsebinskimi in finančnimi programi.

Če društvo pri finančnem poslovanju v koledarskem letu ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga obvezno prenese v prihodnje leto za izvajanje svojega namena in ciljev ter za izvajanje svoje osnovne dejavnosti. Društvo začasne presežne prilive sredstev, ki jih še ne more uporabiti za uresničevanje programa, mora nalagati izključno na TRR društva.

Odredbodajalec finančnih nalogov je predsednik društva ali druga od njega pooblaščena oseba izvršnega odbora društva, ki posluje v skladu z zakoni in veljavnimi predpisi in v skladu s sprejetimi vsebinskimi in finančnimi programi društva ter sklepi občnega zbora, izvršnega odbora ali drugih pristojnih organov.

36. člen
(pridobitna dejavnost)

Društvo lahko v okviru namena ter ciljev in nalog, opredeljenih s tem statutom, zaradi racionalnega in ekonomičnega upravljanja s svojim premoženjem opravlja tudi pridobitno dejavnost pod pogoji iz specialnega zakona v povezavi z namenom in nalogami društva. In sicer:
- izvajanje seminarjev, strokovnih srečanj in predavanj,
- založništvo,
- organiziranje kulturnih in zabavnih prireditev za člane društva.

Pridobitna dejavnost ne sme predstavljati pretežne dejavnosti društva, presežek prihodkov nad odhodki pa društvo uporabi za uresničevanje osnovnega namena ter ciljev oziroma za opravljanje nalog v skladu s tem statutom.

37. člen
(izvajalci nadzora)

Nadzor nad financiranjem in porabo sredstev izvaja nadzorni odbor in občni zbor s potrjevanjem finančnega poročila.

Tekoči nadzor nad financiranjem in porabo sredstev izvaja izvršni odbor.

Nadzor nad zakonitostjo, namembnostjo, gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev, ki jih društvo prejme za izvajanje svoje dejavnosti, opravljajo pristojni organi in računsko sodišče.

VI. PROSTOVOLJCI

38. člen
(pravice in dolžnosti prostovoljcev)

Društvo svoje dejavnosti izvaja pretežno s prostovoljci društva, ki delo opravljajo po svobodni odločitvi in brez plačila. Za plačilo se ne šteje povrnitev potnih stroškov prostovoljcu društva. Višino povrnitve potnih stroškov prostovoljcem društva določi izvršni odbor društva.

Prostovoljci izvajajo programe društva v skladu z navodili izvršnega odbora, statutom in veljavnimi akti društva. Glede uveljavljanja svojih pravic ali ugotavljanja morebitnih kršitev se lahko pritožijo izvršnemu odboru.

VII. PRITOŽBE

39. člen
(postopek)

Vsak udeleženec dejavnosti ali programov, ki jih izvaja društvo ima v primeru, da meni, da so mu kršene kakšne pravice ali da gre za morebitne nepravilnosti v izvajanju programov ali dejavnosti, pravico do pritožbe.

Uporabnik mora vložiti pisno in obrazloženo pritožbo izvršnemu odboru, ki je dolžan pritožbo obravnavati v roku 30 dni po prejemu. Izvršni odbor pri obravnavanju pritožbe lahko povabi tudi pritožnika in druge osebe, da podrobneje pojasnijo okoliščine sporne zadeve. Izvršni odbor o svoji odločitvi izda poseben sklep, v katerem mora svojo odločitev tudi obrazložiti. Če ugotovi, da je pritožba utemeljena in obstajajo nepravilnosti na strani društva, se mora potruditi, da se nepravilnosti odpravijo.

Zoper odločitev izvršnega odbora ima uporabnik pravico do pritožbe na občni zbor v roku 30 dni po prejemu sklepa izvršnega odbora.

Če je društvo vključeno v Zvezo društev za socialno gerontologijo Slovenije ima uporabnik v primeru, da ni zadovoljen z obravnavanjem ali odločitvijo organov v društvu, pravico, da se v skladu s statutom zveze pritoži tudi na organe zveze, po tem ko je izčrpal vse možnosti po tem členu v društvu.

VIII. PRENEHANJE DELOVANJA IN ZDRUŽITEV DRUŠTVA

40. člen
(prenehanje delovanja društva)

Društvo lahko preneha delovati:
- na podlagi sklepa občnega zbora,
- po samem zakonu,
- s spojitvijo z drugim društvom in
- s pripojitvijo drugemu društvu.

Sklep o prenehanju društva sprejme občni zbor. Predlog za prenehanje društva lahko poda izvršni odbor ali pa večina članov društva.

Sklep o prenehanju mora vsebovati tudi ime po dejavnosti sorodnega društva, ustanovljenega na podlagi zakona, na katerega se po poravnavi vseh obveznosti prenese premoženje društva. Morebitna proračunska sredstva se vrnejo v proračun, sredstva pridobljena iz posamezne fundacije pa se vrnejo v fundacijo, če njena pravila tako zahtevajo.

VIV. KONČNE DOLOČBE

41. člen
(spremembe statuta)

Spremembe tega statuta lahko sprejme samo občni zbor na rednem zasedanju. Predlog za spremembo statuta lahko poda izvršni odbor v skladu z določili tega statuta, ki veljajo za dnevni red in sklic občnega zbora.

Pobudo za spremembo statuta lahko poda tudi vsaj 1/5 članov in sicer izvršnemu odboru ali pa občnemu zboru na zasedanju občnega zbora. V takem primeru izvršni odbor to pobudo obravnava, do nje zavzame stališče ter predlog s svojim stališčem uvrsti na naslednje zasedanje občnega zbora ali skliče izredni občni zbor.

42. člen
(veljavnost statuta)

Ta statut je bil sprejet na občnem zboru društva dne 9.3.2007 in velja takoj, uporabljati pa se začne, ko pristojni upravni organ ugotovi, da je v skladu z Zakonom o društvih.

Novo mesto, 9.3.2007

Predsednik društva
Ostoja Kuđeljić